Znamenitosti

SPLOŠNA MUZEJSKA ZBIRKA LJUTOMER ima tri muzejske zbirke.

Taborsko gibanje na Slovenskem: zbirka v kraju 1. slovenskega tabora predstavlja prva slovenska množična politična zborovanja za narodne pravice Slovencev (združena Slovenija, slovenski jezik v šole urade in bogoslužje). V letih 1868 do 1871 je bilo 18 taborov.

Splošna muzejska zbirka: prikazuje gospodarsko, kulturno, politično in družbeno življenje mesta in okolice od prve omembe Ljutomera v 13. stol. pa do polovice 20. stol. V Splošni muzejski zbirki Ljutomer so predstavljene znamenite osebnosti, domačini in ostali, ki so delovali na ljutomerskem območju, se uveljavili daleč izven Ljutomera ter vidno prispevali k razvoju in pomenu Prlekije.

Zbirka fotografij in filmov dr. Karola Grossmanna: v zbirki si je mogoče ogledati umetniške fotografije in projekcijo najstarejših slovenskih filmov iz leta 1905–1906, posnetih v Ljutomeru.

 

CERKEV SV. JANEZA KRSTNIKA

Župnijska cerkev svetega Janeza Krstnika je v prezbiteriju in zvoniku gotska, v triladijski zasnovi pa baročna. Zakristija je bila prizidana leta 1839. Obnovljena je bila v drugi polovici 19. stoletja. Cerkev ima pet oltarjev, enega velikega in štiri male. V zvoniku so trije zvonovi. Cerkev je dobila orgle že leta 1737, leta 1901 je na koru izbruhnil požar in orgle upepelil. Po požaru so cerkev obnovili in poslikali na novo. Cerkev je nekoč obdajalo pokopališče.

 

PARK 1. SLOVENSKEGA TABORA

Poseben pomen za našo Slovenijo se skriva v Parku I. slovenskega tabora, kjer je 9. avgusta 1868 zaživela ideja o Zedinjeni Sloveniji. Slovenski jezik v šole, urade in bogoslužje, je bila zahteva prvih udeležencev taborov. Mogočni hrasti, zasajeni v parku prav v tem času, poosebljajo trdoživost in ponos prebivalcev te pokrajine.

 

MUZEJ LJUTOMERSKI KASAČ IN HIPODROM prikazujeta in pričata o prvih konjskih dirkah na Slovenskem, ki so v okolici Ljutomera bile že leta 1874. Kasač je plemenit konj. Njegov živahen temperament je uporaben tudi v gospodarstvu. Je hiter, trden, delaven, skromen v prehrani, žilav, vztrajen in eleganten. V Prlekiji ga vzrejajo že več stoletij. Leta 1875 je bilo v Ljutomeru ustanovljeno dirkalno društvo.

 

Muzej je umeščen v sklop Kasaškega kluba Ljutomer, hlevov in dirkališča. Muzej prikazuje  podkovstvo, razvoj društva, področje reje in delovanje Kasaškega kluba Ljutomer znotraj raznih organizacij. Mladim je namenjen kratek film. Pripoved razigrane žrebičke Jone nas popelje skozi zgodovino kasaštva  in njegove vloge v življenju tukajšnjih ljudi.

 

Kasaški šport in konjske dirke, sta pustila pomemben pečat v preteklosti in sooblikujeta utrip življenja v Prlekiji tudi v prihodnosti. Poletje je zaznamovano s konjskimi dirkami, ki so vrhunec nedeljskih popoldnevov. Kasaški klub Ljutomer priredi letno osem dirk. Tako so poletja zapisana konjem, konjske dirke pa so vrhunec nedeljskih popoldnevov.

 

LONČARSTVO ŽUMAN LJUTOMER

Lončarstvo je na tem področju imelo v preteklosti pomembno vlogo. Ljutomerski lončar Žuman danes  izdeluje lončevino in to že s stoletno družinsko tradicijo. Vse izdelke izdelujejo ročno na lončarskem vretenu. Izdelki so žgani na star tradicionalen način v peči na drva, zato daje dim vsakemu izdelku drugačen in neponovljiv barvni odtenek. Prav zato je vsaka lončena posoda unikat. Posedujejo tudi lončarsko razstavo.

 

PUHOV MUZEJ LJUTOMER

Člani Prleškega društva za ohranjanje tehnične kulturne dediščine Janeza Puha so si v svojih društvenih prostorih uredili muzejsko zbirko Janeza Puha, rojaka iz vasi Sakušaka, ki mu priznavajo 19 patentov s področja tehnologije cestnih vozil in šest za pisalne stroje. Na prehodu iz 19. v 20. stol. je bil velik izumitelj v motociklizmu in avtomobilizmu.

 

KMEČKI MUZEJ PRISTAVA v sliki in besedi uprizarja 600 let zgodovine vasi Pristava. Sprehodili se boste po nekdanjih kmečkih prostorih med delovnimi pripomočki in stroji, kuhinjskimi lonci in ponvami, med starinskimi oblačili in obuvali, posedeli na izrezljanih stolih in preizkušali udobnost kmečke postelje s pernico. Na koncu boste prisluhnili zanimivi pripovedi o boju pogumnih Prlekov z divjimi kruci.

 

ČEBELARSKI MUZEJ KRAPJE  je star več kot sto let in je edini ohranjen sistem neiser v Sloveniji.  Je polkrožne oblike. Vse do leta 1945 je bil naseljen. V celoti je iz lesa. V njem so eksponati stari tudi od 200 do 300 let. Zelo je pomemben za razvoj čebelarstva na tem območju.

 

V BIOTERMAH MALA NEDELJA je nov hotel s štirimi zvezdicami, ki s svojo usmerjenostjo k sonaravnemu bivanju ob nudenju kakovostnih storitev postavlja nov standard na področju zelenega turizma. Zraven prenočitvenih kapacitet ponuja kvalitetno in okolju prijazno ponudbo hotelskih, gostinskih, wellness, medicinskih in poslovnih storitev. Programi, usmeritve in ponudba so najtesneje povezani z elementi zdravega načina življenja in zdrave prehrane. Termalni park Bioterme z vodnim parkom (5 notranjih in 9 zunanjih bazenov) obsega 2000 m2 vodnih površin. Zdravilna termalna voda, ki prihaja iz globine 2273 m je topla, pitna in čista ter blagodejno vpliva na prebavila, sečila, ginekološka in revmatska obolenja. Temperatura vode v bazenih se giblje med 27 in 38 stopinj Celzija. V termalnem parku  je tudi svet savn z notranjo in zunanjo finsko, turško, infra ter zeliščno savno, fitnes, masažni salon, solarij in samopostrežna restavracija z bogato izbiro jedi in pijač.

 

JERUZALEM izvezen z zlato vinsko nitjo in biser naših goric, s svojim svetim imenom, energetskimi silnicami, vinsko cesto, kjer uspevajo vrhunska bela in rdeča vina, prekrasnimi razglednimi točkami, od koder vidimo tri dežele: Avstrijo Madžarsko ter Hrvaško in romarsko cerkvico, upravičeno nosi ime nebeški kraj. O tem je prepričal že križarje, ki so v 12. stol. iskali pot v današnji izraelski in palestinski Jeruzalem. Center Jeruzalema je Dvorec Jeruzalem s svojo ponudbo za petične goste, TIC Jeruzalem, vinoteka Jeruzalem, kjer so vina 35 vinogradnikov, trgovina s spominki in simbol Jeruzalema Cerkev Žalostne Matere božje. Ta je pravzaprav v več fazah v baročno cerkev prezidana nekdanja križarska kapelica. Jeruzalem je križarjem podaril Friderik Ptujski in kraj je dolgo ohranil romarsko tradicijo. Na glavnem oltarju je Marijina slika, ki bi jo naj v te kraje prinesli križarji in romarji v 12. stol., kot zahvalo za srečno vrnitev iz Svete dežele. Jeruzalem je povezan z legendo, po kateri naj bi v Babjem klancu domačinke leta 1664, ko je potekala znamenita bitka pri Monoštru, ugnale Turke.

Jeruzalem je danes središče svetovne vinske kulture!