Občinski praznik

Občina Ljutomer je bila ustanovljena leta 1994. Občinski praznik praznuje občina 9. avgusta, na dan, ko je bil organiziran prvi slovenski tabor. Na ta dan poteka slavnostna prireditev, na kateri županja, na predlog Komisije za priznanja, podeli plaketo in listino z denarno nagrado ter priznanja. Hkrati podeli tudi priznanja županje.

Čas občinskega praznika spremljajo številni dogodki in prireditve, ki jih občina organizira skupaj z javnimi zavodi in različnimi društvi. Ena najpomembnejših tradicionalnih prireditev, ki se odvija prvo soboto v avgustu, je Prleški sejem.

Praznovanja občinskega praznika se na povabilo občine udeležijo tudi delegacije iz pobratenih mest.

PRVI SLOVENSKI TABOR

V nedeljo, 9. avgusta 1868, ob treh popoldne se je, na pobudo Matije Preloga, na travniku Dragotina Huberja začel prvi slovenski tabor. Prvi otvoritveni govornik je bil dr. Anton Klemenčič, župnik v Ljutomeru. Potem so se zvrstili še ostali govorniki. Prvega slovenskega tabora naj bi se udeležilo 7.000 ljudi. Cesarsko namestništvo v Gradcu je zborovanje prepovedalo, vendar ga je notranji minister pozneje dovolil. Za predsednika je bil izvoljen doktor Radoslav Rázlag, ki je bil tedaj ena osrednjih slovenskih političnih osebnosti in poznejši kranjski deželni glavar.

»Še enkrat vam kličemo: na noge slovenski možje, če vam še kaj za stare pravice mari!...Samo če bomo iz vseh stanov združeni sklepali in sklenoli, potem bomo kaj dosegli, da nam bo boljše šlo, nego zdaj! Na noge toraj! Zdramimo se iz svojega tako rekoč mrtvaškega spanja! Pomagajmo si sami! Kajti ako si ne bomo sami pomagali, nam ne bo nihče na tem svetu pomagal!« (Slovenski narod, iz vabila na prvi tabor v Ljutomeru, 1. 8. 1868). nihče na tem svetu pomagal!«

Na njem so sprejeli naslednji sklep:

»Tukaj zbrani slovenski narod soglasno izreka, da v 19 državnih osnovnih postav ne najde poroštva za ohranitev in gojitev svoje narodnosti, dokler ne bode:

  1. Slovenski jezik na Slovenskem izključno uradni jezik, dokler se na bo v ta namen na slovenskem nemudoma določil rok, in sicer pol leta, do katerega morajo vsi uradniki znati slovensko besedno in pisno.
  2. Cerkvena vlada naj uraduje in pridiga v slovenskem jeziku.
  3. Slovenščina naj postane učni predmet, pouk naj poteka v slovenščini.
  4. Slovenci naj se združijo v Zedinjeno Slovenijo.
  5. Zgradijo naj se slovenske realke, gospodarske šole ter naj jih zavodi vzdržujejo.
  6. Posamezne dežele naj dobijo večjo samoupravo