Grb in zastava

                                           

OPIS LJUTOMERSKEGA GRBA

 

Tam, kjer se Ščavnica bliža Muri in se preimenuje v Murico, se svet Slovenskih goric prevesi v ravno Mursko polje. V srednjem veku je tu zraslo naselje, ki je bilo v lasti salzburške nadškofije in je v 13. stoletju dobilo trške pravice.

V 18. stoletju, v dobi narodnega preroda, je bil Ljutomer med narodno zavednimi kraji in leta 1868 je bil tam prvi slovenski tabor.

 

Najstarejši znani pečat Ljutomera je ohranjen na listini iz leta 1648. Prikazuje konja-enoroga, ki se vzpenja nad zmajem. To podobo je Ljutomer sprejel v svoj mestni grb, četudi vsebina ni čisto jasna. Gotovo je le to, da je vrednost ljutomerškega grba v njegovi častitljivi starosti. Tudi simbolika enoroga in zmaja je prastara. Konj enorog, ki se vzpenja nad zmajem, pomeni izraz življenjske moči – bolj med dobrim in zlim.

Če poskušamo z današnjega vidika utemeljiti stare simbole, njihova govorica postane razumevajoča.

 

Zmaj na ljutomerskem grbu predstavlja večni boj z vodnimi ujmami, saj so poplave Mure in Ščavnice bile stoletja dolgo velika nevarnost vsemu Pomurju.

 

Častno mesto ima v ljutomerskem grbu tudi konj. Konj, četudi brez legendarnega roga na čelu, je za kmeta in meščana ljutomerskega okraja žival, na katero je tesno navezan. Konj mu ni le pomočnik pri oranju polja in prevažanju tovora, ampak mu je tudi prijatelj v prostem času. Najbolj to potrjuje 140 let ljutomerskega kasača.

 

Trije rdeči krogi v ljutomerskem grbu so simbol za tri grozdne jagode, ki predstavljajo slovita žlahtna ljutomerska vina.