Investicijsko vzdrževalna dela na zgradbi Pomurskega tehnološkega parka v Ljutomeru

Občina Ljutomer je soustanovitelj Pomurskega tehnološkega parka. Za podporo razvoja podjetništva v občini je bila že leta 2002 namenjena zgradba na Prešernovi 2 v Ljutomeru. Zgradba je bila obnovljena tudi s pomočjo evropskih sredstev, tako, da so se prvi uporabniki – podjetniki, vselili že v letu 2003.

Zgradba se nahaja v samem centru mesta in je po dvanajstih letih uporabe bila potrebna nekoliko večjih vzdrževalnih del.

Dela se izvajajo predvsem na dvoriščni, torej severni strani zgradbe, ki je bolj izpostavljena neugodnim vremenskim vplivom, pa tudi sicer je na omenjeni strani slabše stanje starih zidov. V zidovih se je pojavljala vlaga, kar je povzročalo luščenje barve, visoko vlažnost prostorov, slabče pogoje dela in večje stroške ogrevanja.

Investicijsko vzdrževalna dela se že izvajajo. Izvajalec del je na severni steni  in vmesnih stenah ki niso nad kletjo izvedel izolacijska dela s hidrofobno bariero. Odstranil je spodnjo polovico fasadnega ometa na severni steni ter podzidal del severne stene. Na delu severne stene je že izvedel grobi omet. Prav tako je bil odstranjen omet s sten v pisarni št. 4 v pritličju, delno s sten na hodniku spodaj. Odstranjen je tudi omet manjših površin še na hodniku zgoraj, v pisarni št. 11 ter v garderobi. Potrebo bo odstraniti še del ometa ob oknu v pisarni št. 3.

Dela spremljajo tudi strokovnjaki iz Keme Puconci, zato, da bi z ustreznimi posegi in materiali čim bolj zmanjšali vlažnost zidov v objektu. Zgradba na Prešernovi 2 v Ljutomeru je del zaščitenega starega mestnega jedra in sodi k ohranjanju arhitekturne dediščine mesta.

Delovanje Pomurskega tehnološkega parka
sreda, 19.4.2017
Pomurski tehnološki park ima svoje prostore tudi v Ljutomeru, in sicer na Prešernovi 2. Trenutno prostore v tem objektu uporablja sedem podjetij, od tega so se v lanskem letu priključila tri nova podjetja. Trenutno so štiri pisarne nezasedene, išče pa se tudi najemnik mansarde v velikosti 150 m2. Kot je povedal direktor Pomurskega tehnološkega parka mag. Marko Močnik so v lanskem letu na Prešernovi 2 v Ljutomeru delno sanirali objekt. Opravljeno je bilo pleskanje notranjih prostorov, obnovili so del fasade, opravljeno pa je bilo tudi brušenje in lakiranje parketa. Vrednost del je znašala 3.419,52 € (neto). Tudi v prihodnje bo potrebno nadaljevati s sanacijskimi deli. V eni izmed pisarn je potrebno zamenjati dotrajano električno napeljavo, izvesti pleskanje ter vgraditi talne obloge. Med večjimi posegi za prihodnost pa se načrtuje tudi optimiziranje sistema ogrevanja in vgradnja sistema prezračevanja. Izmed lanskoletnih projektov je mag. Močnik izpostavil aktivnost za mlade Mladi talenti Pomurja, v katero se je vključilo blizu 100 dijakov, študentov in brezposelnih. Povezali so jih s trinajstimi podjetji, skupno pa so vključeni v projekt pripravili kar 28 projektnih nalog. Projekt nadaljujejo v letošnjem letu, dodatno pa se bo vključilo minimalno 30 mladih. Pomurski tehnološki park kar 80 % svojih aktivnosti izvaja na področju inovacijskega centra in mednarodnega sodelovanja. V zadnjih treh letih se je vključil v 11 evropskih projektov, pohvalno pa je to, da Pomurski tehnološki park izvaja podporno vozlišče za pametne tovarne skoraj za polovico držav EU. Mag. Močnik je ob pregledu opravljenega v lanskem letu dejal, »da je industrija vlečni konj gospodarstva«, zato bodo prihodnje aktivnosti usmerjene v predelovalno industrijo, ki je največji potencial za rast, ustvarjanje dodatne vrednosti in novih zaposlitev. Zgovoren je podatek, da vsakih 100 delovnih mest, ustvarjenih v industriji, generira 60 do 200 novih delovnih mest v ostalih panogah. Glede na napoved, da bosta v treh letih kapaciteta in prenos podatkov podvojena, je strategija t. i. pametnih tovarn usmerjena v digitalizacijo in računalniško podprto proizvodnjo z močno prilagodljivostjo proizvodov pod pogoji visoko fleksibilne proizvodnje. Gre za povezavo podatkov, strojev, ljudi in procesov. Po vzoru evropsko razvitejših držav se tudi v prihodnje pri nas pričakuje drastično preoblikovanje bivalnega in delovnega okolja, krepitev zelenega gospodarstva, izboljšanje produktivnosti in prispevek informacijsko-komunikacijskih tehnologij k učinkovitosti dela.